Ste v redni službi, pa se je pojavila priložnost, da bi poleg plače še dodatno nekaj zaslužili? Odlično! Težava je le v tem, da ne smete delati na črno. Če nimate svojega podjetja, preko katerega bi lahko za dodatno delo izstavili račun, se verjetno sprašujete, kako vse skupaj sploh izpeljati. Rešitvi za to težavo sta dve: prva je avtorska, druga pa podjemna pogodba.
Avtorska pogodba je seveda precej omejena glede tega, kakšno delo lahko opravljate na njeni podlagi, saj pokriva zgolj avtorska dela – torej dela, v katerih se izkažete kot avtor ali soavtor na določenem projektu. Lahko ste avtor besedila, avtor glasbe, avtor koreografije, vizualnega posnetka, avtor scenografije, avtor arhitekturnega načrta, avtor ilustracije in podobno – med avtorska dela lahko torej prištevamo v veliki večini dela, ki veljajo za umetniška, poleg njih pa tudi kar nekaj del s področja znanosti.
Podjemna pogodba za razliko od avtorske ni opredeljena z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah, temveč z Obligacijskim zakonikom. Gre za pogodbo o delu, s katero lahko opravljamo tako fizična kot umska dela, ki niso avtorska. S takšno pogodbo lahko opravljate kakršno koli delo, predvsem pa se uporablja za razna obrtniška dela.
Kako pa je pri avtorski in podjemni pogodbi s plačilom in plačilom davkov? O višini plačila se pogodbeni stranki dogovorita sami, res pa je, da za določena dela obstajajo neuradni okvirni ceniki, ki jih najdemo na spletu, in so pogosto vodilo glede višine plačila. Obdavčitev tako avtorske kot podjemne pogodbe je nekoliko različna. Med tem, ko je akontacija dohodnine pri obeh enaka in znaša 25 odstotkov, prav tako pa se pri obeh 10 odstotkov plačila šteje za normirane stroške (stroške, nastale pri delu oziroma za potrebe pogodbenega dela) in mora delodajalec plačati še 8,85 odstotka kot prispevek za invalidnost in smrt, do katere bi prišlo zaradi poškodbe pri delu oziroma iz dela izvirajoče bolezni, mora delodajalec pri podjemni pogodbi plačati še 25 odstotkov posebnega davka na določene prispevke ter fiksen pavšalni prispevek zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, ki znaša 4,55 evra.
Če bi delavec oziroma avtor sklenil pogodbo za enak znesek v avtorski oziroma v podjemni obliki, zanj sicer ne bi bilo razlike, saj bi bila bruto in neto znesek pri obeh oblikah enaka. Kar se tiče delodajalca, pa je razlika očitna – ta bi imel s podjemno pogodbo očitno višji strošek, saj se dodatni davek in prispevek terjata od njega kot »bruto na bruto«, ne pa kot odbitek pri zaslužku izvajalca dela.
Če je to le mogoče oziroma v kolikor je delo, za katerega moramo z izvajalcem, ki z nami ni v rednem delovnem razmerju, skleniti pogodbo o delu, je torej vedno smiselno najprej pomisliti na pogodbo o avtorskem delu. V kolikor delo po svoji naravi ne more obveljati za avtorskega, pa je seveda treba skleniti podjemno pogodbo.