Dejstvo je, da različni poklici, ki jih mnogi opravljajo, imajo tudi različno stopnjo tveganja za pojav poškodbe pri delu. Verjetnost, da se bo zgodila poškodba pri delu delavcu v pisarni, je bistveno manjša kot pa pri delu za enem od proizvodnih strojev.

V izogib poškodbam pri delu, je temu primerno potrebno tudi preventivno ravnati in poskrbeti za ustrezno zaščitno opremo ter delovne pogoje. Za to mora poskrbeti delodajalec, medtem ko je opravljanje dela odgovornost delavca. Največja težava je, ko je poškodba pri delu povod za odškodninski zahtevek nasproti delodajalcem.

Kdaj smo upravičeni do odškodnine za poškodbo pri delu

Največ dilem, ki se pojavljajo glede poškodbe pri delu je povezanih s prihodom in odhodom na delovno mesto. Če gre za prihod ali odhod z delovnega mesta, se poškodba pri delu od leta 2013 obravnava le v primeru, če prevoz organizira delodajalec, sicer pa delavec do odškodnine ni upravičen.

Prav tako se poškodba pri delu obravnava kot poškodba, ki je nastala kot posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega ali kakšnega drugega učinka na telo in se je zgodila izključno na delovnem mestu. prav tako se za poškodbo pri delu obravnava tudi obolenje, ki je nastalo izključno kot posledica opravljanja dela in na podlagi katerega je delavec zavarovan.

Poškodba pri delu je pogosto razlog za bolniško odsotnost

Bolniška odsotnost je za marsikaterega delodajalca velika neprijetnost, saj lahko močno zmoti delovni proces. Najpogosteje gre sicer za bolniško odsotnost zaradi bolezni ali nege, pogosto pa je lahko vzrok tudi poškodba pri delu.

V primeru poškodbe pri delu je višina bolniškega nadomestila odvisna od višine vaše plače. Kadar gre za poškodbo pri delu, je delodajalec delavcu dolžan izplačati nadomestilo v višini 100% od osnove od preteklih treh mesecev. To velja za prvih 90 koledarskih dni odsotnosti in tudi po času 90 koledarskih dni se višina nadomestila ne zniža.